Poslušajmo predvsem sebe oz. spremljajmo, kako deluje hrana in način prehranjevanja na nas. Opazujmo počutje takoj po obroku, pol ure po obroku, koliko časa smo siti, itd. Imamo po obroku dosti energije ali smo utrujeni? Se počutimo prijetno ali sta glava in telo »težka«. Ne zapletajmo se z izgovori, kot npr.: "Vsa kri po obedu je šla v želodec, zato sem utrujen in brez moči". Hrana nam mora dati moč takoj po obroku.

Osebni pogledi in znanje o hrani in prehranjevanju so različni, kot smo pač različni ljudje. Sam se prehranjujem večinoma brezmesno in brez alkohola; pretežno jem počasi. Spoštujem tudi drugačne poglede; občasno in ko sem na obisku uživam tudi v manjših količinah mesa in redko v ½ dl vina, najraje vino "tekočega" letnika - ne arhivskega. Sprejemam argumentirane poglede na prehranjevanje in pridelavo hrane. Odbijajo me agresivni predlogi, čeprav dobronamerni.

Osebna izkušnja
Zelo rad sem jedel meso, okus mi je tudi sedaj še všeč. Podobno je z alkoholom. Kakšnih deset let sem "se trudil", da bi jedel čim manj mesa. Po novoletnih praznikih 2006-7 sem si sproščeno vzel enotedensko pavzo brez mesa, alkohola in kave. Kavo sedaj pijem (dve na dan), mesno in alkoholno pavzo sem podaljšal do... Z zmanjševanjem deleža "agresivnih" živil se postopoma poveča senzitivnost telesa oz. čutil, kar je včasih tudi moteče. Npr. sedaj hitro občutim katera živila so manj kvalitetna (težko mi "padejo" na želodec); bolj občutim razna sevanja; kadar popijem 1 dl vina ga zelo čutim; ko ne pijem kave en dan, me redno začne boleti glava - torej sem z dvema kavama na dan že odvisnik.

Z izbiro prehrane uplivaš na svoje zdravje in zdravje planeta. Švedska pripravlja dokument (julij 2009) "Okolju prijazne izbire hrane", začne pa se z besedami: "Meso - govedina, jagnjetina, svinjina in piščanec - je skupina živil, ki ima največji vpliv na okolje. Več o tem na Naravi prijaznejše.

Spremembe uvajajmo počasi, zmerno in se jih veselimo ter sproščeno opazujmo, kaj se dogaja z nami. 

Najprej si dovoli, da se sproščeno razvije ideja oz. misel. Npr.: ne bom jedel mesa, ker bom bolj zdrav in bom tako pomagal tudi naravi. (Sicer nam je narava na razpolago, vendar si jo jemljimo bolj prijazno - ne tako agresivno kot to počnemo.)

Da podaljšaš življenje, zmanjšaj obroke. (Benjamin Franklin)

Priprava prehrane

Umirjena pozornost pri pripravi hrane naredi obrok prijetnejši. Verjetno opaziš, da je obrok okusnejši in počutje po njem boljše, v kolikor si vzameš za pripravo in obed dovolj časa in pozornosti. Pozornost je priporočljiva pri vseh delih povezanih s hrano (nabiranje, kupovanje, čiščenje, kuhanje,…) – vedno deluje formula prijazne aktivnosti.
Bodi pozoren na drobne detajle; npr. sam najprej naoljim solato, potem solim in dodam par kapljic vode, na koncu okisam -  kis in sol tako manj "razjedata" solato.

Prijaznejše kuhanje hrane je na živem ognju, najboljše na štedilniku na drva, tudi plin je dober; manj prijazno kuhanje je na elektriko (obsevamo hrano), najmanj prijazna je mikrovalovna pečica (predlagam, da jo umakneš). Hrana naj bo kuhana, vendar ne razkuhana. Priporočam uporabo litoželezne posode in pripomočkov (kuhalnice, deske za rezanje,...) iz lesa. Najkvalitetnejša pa je surova hrana.
Priprava in uživanje hrane in pijače naj bo čimbolj obred oz. ritual. Ob začetku obeda si vzemi par sekund časa za umiritev. Tudi priprava in pitje kave, čaja in drugih pijač je pogosto socialni ritual. Prijateljica trdi, da je kava boljša, ko je osredotočena na mešanje sladkorja… velja poskusiti.

Sestava hrane

Osebno mi najbolj ustreza naslednja »piramida prehrane«:
1. največ surove zelenjave in sadja - v kolikor je mogoče lokalne, še raje lastne in ekološke  pridelave, kvalitetna olja (ogrščično oz. repično, oljčno, laneno,…), žitarice, jedrca oz. oreščki,
2. sveži nesladkani sokovi, sojino mleko in proizvodi (iz gensko nespremenjene soje),
3. kuhana zelenjava in fermentirani mlečni izdelki,
4. »predelana« hrana zelenjavnega izvora (kruh, testenine, tofu, itd),
5. plave ribe, severnomorske ribe in jajca,
6. najmanj ali nič mesa in rib iz ribogojnic ter suhomesnatih proizvodov.

Čimbolj se izogibaj sladkorju in njegovim nadomestkom, maslu, beli moki. Tudi margarina in kravje mleko nista dobri hranili.
Alkohol vnaša v telo tudi manj prijazne vibracije, podobno kava in pravi čaj. 

Sam opažam, da sem resnično sit ob koncu obroka le, ko je velik del obroka sestavljen iz sveže zelenjave. Kuhane hrane (npr. špagete) lahko pojem, kolikor je vidim, potem sem utrujen in čez par ur ponovno sestradan. Pri mesnem obroku je še slabše.

Preudarno in zmerno jemlji dodatke k prehrani (vitamine, minerale,…). Osnovna zdravila so način življenja, prehrana in voda.

Način prehranjevanja

Vedno bodimo umirjeno pozorni, kaj počnemo - tudi ko jemo.
Marsikje lahko slišite nasvet, da je želodec najbolje napolniti do pol s hrano, še četrt z vodo, četrt pa pustiti prazno.
Nara Petrovič predlaga obedovanje na tleh, z nizko podlogo; tako se prehranjuje velik del svetovnega prebivalstva. Počnimo to vsaj občasno – na piknikih, na plaži,…
Iz ekoloških, zdravstvenih in gastronomskih razlogov konzumirajno hrano pakirano steklu in v večji embalaži. Poskusi enako pijačo pakirano v steklu in v pločevinki.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Osebne izkušnje oz. testi

Melasa je najkvalitetnejše izmed sladil, ima pa značilen okus, ki se ga je potrebno privaditi. Sam poskušam ob pitju kave počasi nadomeščati rjav sladkor z melaso. Rjav sladkor je v praksi pogosto kar bel rafiniran sladkor, ki mu dodajo malo melase. Za turško kavo je melasa zelo dobra zamenjava, za espresso sem potreboval nekaj več časa, da sem se navadil. Občasno jo uporabljam že več let. Melase se razlikujejo med seboj po okusu, včasih so bolj sladke, včasih nekoliko grenke,... 

Jogurte iz sojinega in kravjega mleka delamo v aparatu za izdelavo jogurtov, poleti pa kar na sobni temperaturi: v steklen kozarec natočimo mleko in dodamo dve čajni žlički jogurta ter pustimo vsaj 12 ur (uporabljaj jogurte brez dodatkov sadja, mislija,...). Jogurt je v hladilniku uporaben nekaj dni. Uporabljamo izključno sojino mleko z oznakami, da ne vsebuje gensko spremenjene soje in nehomogenizirano kravje mleko.

Kruh pečemo v aparatu za peko kruha. Pečemo navadni kruh iz mešanic bele, polnozrnate, koruzne, ajdove moke. Pečemo tudi brezglutenski kruh. Oba sta odlična; tudi cenovno se nakup pekača hitro izplača, še posebej pri peki brezglutenskega.

V kolikor potrebuješ odvajala se zamisli o svojem načinu življenja, prehrani, itd. Ko si pomagaš z odvajali (tudi z naravnimi kot so kava, mineralne vode in drugo) se zavej, da so takšna odvajala neprijazna, zato jih želi telo čimprej izločiti.