Narava s svojimi mehanizmi sama poskrbi za ravnovesje. Naloga nas posameznikov (in s tem družbe) je, da te vzvode čimbolj razumemo in si z njimi omogočamo sobivanje z naravo oz. harmonično življenje. Poudarjam dejanja in zavest posameznika. Vsak je odgovoren zase - vsak sam si lahko ustvari harmonično življenje, okoliščine so temu lahko le bolj ali manj naklonjene.

Naredimo jih bolj naklonjene – TAKOJ.

Ekovasi  so preizkušen odgovor na naraščajoče svetovne probleme

Na vsakemu od nas je, da najprej premislimo, kakšno življenje želimo za nas in za naše naslednike. Potem se ozrimo vase in okoli sebe ter ugotovimo, kako blizu smo tem ciljem in koliko smo sami pripravljeni storiti za to.
Ekovasi so ena od možnosti, če želimo izbrati drugačno prihodnost za nas in naše naslednike. Narava nam najbolj nazorno kaže, da naš »razvoj« ne pelje v pravo smer. Tudi klimatologi in drugi znanstveniki nas opozarjajo, da časa nimamo na pretek. Zato so izkušnje in rešitve najrazličnejših ekovasi po svetu še dragocenejše, saj so preizkušene in zrele za implementacijo. Ekovasi tako lahko vidimo kot trajnostne raziskovalne skupnosti, ki so predane odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave.

V Sloveniji smo vse bližje realizaciji ekovasi in eko naselij. Za prve lokacije ekovasi se dogovarja v slovenski Istri, na Kočevskem, pri Pivki in drugje. Zamotano lastništvo in razdrobljenost zemljišč sta nas že večkrat odvrnila od sicer privlačnih lokacij, toda vse možnosti še zdaleč niso izčrpane. Administrativni procesi so dolgotrajni, v kratkem se pričakujejo prve rešitve (pisano junija 2010). 

Ekološka vas je:
- naravne velikosti (okolje v katerem se ljudje lahko poznajo med seboj)
- v vseh značilnostih delujoče naselje, v katerem so
- človeške aktivnosti neškodljivo vključene v naravno okolje na način, ki
- podpira zdrav človeški razvoj in se lahko uspešno nadaljuje v nedoločeno prihodnost. (Robert Gilman)

Koncept ekovasi je lahko visokotehnološki ali usmerjen v kmetovanje ter kombinacija obojega. Osebno mi je najbolj blizu koncept kombinirane ekovasi, kjer si današnja sonaravnejša tehnologija, bivanje v naravi in večja stopnja samozadostnosti podajo roko. Torej tudi delna pridelava hrane in energije.

Torej: ekovas smo najprej narava in posameznik, nato skupnost, potem stavbe oz. prijazna gradnja, pridelava prehrane, inštitucije, eko tehnologija, izobraževanje,…

Po eni strani način življenja v ekovaseh ni nov, saj so naši pradedje v dobršni meri živeli na trajnostni način. Seveda obstaja kar nekaj razlik, predvsem pa moramo modro združiti staro in novo brez izgube vrednot, identitete in povezanosti.

Koristi ekovasi s treh vidikov trajnostnega razvoja:

1) ekonomski vidik:

• zviša se stopnja (samo)zaposlenosti in samooskrbe,
• s samooskrbo se minimizirajo življenjski stroški,
• zaslužek od viškov prinaša finančno varnost,
• zmanjša se potreba po uvozu hrane, dobrin in energije (iz tujine),
• alternativni načini pridelave hrane zagotavljajo visok donos pestrih pridelkov in varnost pred naravnimi nesrečami,
• kakovostno bivanjsko okolje zagotavlja stabilno zdravje in znižuje zdravstvene stroške,
• izboljša se gmotni položaj podeželja,
• stabilizira se širše območje v dinamičnem globalnem trgu,
• črpanje denarja iz evropskih sredstev,
• podjetniški generator ekoloških tehnologij.

2) ekološki vidik:

• s čistim življenjem skrbimo za čist zrak, vodo in prst,
• premišljeno so spodbujene medsebojne usluge med rastlinami in živalmi; s tem se krepi celoten naravni ekosistem,
• ni intenzivnega kmetovanja, ki izčrpava in obremenjuje zemljo,
• trajnostni način življenja ohranja naravne vire in biotsko pestrost,
• obnavlja se kulturna krajina, negujejo stare sorte rastlin,
• zelo se poviša letni prirast biomase,
• z zanašanjem na obnovljive vire energije in zmanjšanjem potreb po transportu se zmanjša obremenitev okolja,
• vsa bivališča so zgrajena ekološko iz lokalnih materialov v sozvočju z naravnim okoljem,
• raziskovalni pomen različnih načinov pridelave hrane,
• lokalizacija, povečana biomasa, obnovljivi viri energije in manjše potrebe po transportu zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, 
• gradnja ekoloških hiš iz lokalnih materialov. 

3) socialni vidik:

• samooskrba, samozaposlitev ter živa lokalna skupnost prinašajo socialno varnost,
• naravno, zdravo in socialno bogato okolje pozitivno vpliva na razvoj otrok,
• srečanja, predavanja, delavnice in kulturni dogodki višajo kakovost življenja vseh prebivalcev vasi in okolice,
• viša se potencial za rekreacijo in turizem,
• viša se odstotek izobraženih posameznikov, kar popestri demografski in kulturni in kreativni utrip občine,
• vas je nazoren primer, da je možno živeti sodobno ter hkrati ohranjati naravo zdravo in neokrnjeno,
• ohranja se živa kulturna dediščina in izročilo,
• zviša se stopnja izobraževanja lokalne skupnosti, ta izobražuje širšo javnost,
• ko se več ljudi skupaj zbližuje z naravo, se poveča zavedanje o povezavi z njo ter s tem spoštovanje do okolja.  

slika ekovasi Findhorn, Škotska